Moram končno dati to iz sebe tudi javno. Blazno me moti, da so vse stvari, sploh pa hrana, zapakirane v plastično emalažo. Kolikokrat se vprašamo, kakšne so in bodo posledice našega brezbrižnega odnosa do tega vprašanja? Zakaj se skoraj ne govori o tem in zakaj države ne sprejmejo kakšnih bolj striktnih omejitev pri embaliranju v plastiko? Je res vsem vseeno?
Naj omenim samo nekatere posledice uporabe plastike:
Za naše zdravje:
- v plastiki so pogosto hormonski motilci (snovi, ki oponašajo ženske hormone), ki se izločajo v našo hrano predvsem ob segrevanju in ob stiku z maščobo.
- živali iz nižjih ravni prehranske piramide jedo delce mikroplastike (npr. v morjih), na katere se zelo dobro vežejo toksini (težke kovine, pesticidi itd.) in ko mi jemo te živali in njihove plenilce lepo pokasiramo vse vase.
Za okolje in dolgoročno tudi za nas:
- razgradni čas plastičnih delcev je neznan (ocene so od 500 let do neskončno). Torej se niti en plastični delec, ki smo ga ustvarili ljudje v vsej svoji zgodovini, še ni razgradil in ne vemo, ali se bo. Tudi plastika, ki se reciklira, se lahko samo nekajkrat (zaenkrat recikliramo samo 5% plastike).
- Večji plastični delci razpadajo na manjše in mikro velikosti in s pomočjo površinskih voda ali direktno pridejo v morje. Plankton in druge živali jedo to plastiko, saj mislijo, da je hrana in se na tak način izstradajo do smrti. Menda je v oceanih že 6 krat več plastičnih delcev kot planktona.
- Večje živali kose večje plastike zamenjajo za hrano in se z njimi zadavijo/zadušijo ali izstradajo, pogosto se v plastiko tudi zapletejo. Plastična juha (večji kosti plastike, predvsem vrečke, plastenke in pokrovčki) v naših oceanih dosega velikost Rusije.
Vas zanima več podatkov? Lahko si preberete nekaj na spodnjih linkih v angleščini in še sami pobrskate po spletu:
http://www.theworldcounts.com/counters/waste_pollution_facts/plastic_in_the_ocean_facts (števec velikosti plastične juhe)
http://ecowatch.com/2014/04/07/22-facts-plastic-pollution-10-things-can-do-about-it/ (dejstva o onesnaženosti s plastičnimi delci)
Američanka, Beth Terry, je ustvarila čudovit blog z naslovom My plastic free life, na katerem opisuje kako je sama izločila plastiko iz svojega življenja, ponuja alternative brez plastike in posledice uporabe plastike. Lahko se ji pridružite in sprejmete izziv zmanjševanja uporabe plastike v vašem življenju! Več na http://myplasticfreelife.com/.
Tudi sama na žalost še nisem nikakršna perla pri tem. Trudim se sicer, da v trgovini ne jemljem nikakršnih plastičnih vrečk (niti za sadje in zelenjavo, zamrznjeno hrano, obleke), WC papir imamo tisti star na lističe, ki ni zapakiran v plastiko, testenine večinoma v kartonasti embalaži, čez dan doma uporabljam pralne plenice za otroka… Ampak vseeno relativno pogosto kupimo izdelke, ki so v plastiki, babice in tašče nam dajo čuda plastičnih vrečk s pridelki in hrano za domov, kakšno konzervo kupimo in mleko v tetrapaku in tako vsak teden naberemo poln koš smeti za v embalažo. Priznam, da mi je ob rojstvu drugega otroka začasno pošla energija za ukvarjanje s tem vprašanjem, sploh mi je bilo prenaporno uporabljati še pralne plenice (pri prvi sem bila zelo pridna), a energija se vrača!
Premislite, koliko plastičnih odpadkov pridelate v vašem gospodinjstvu vsak teden in se vprašajte ali je to res tema, ki ni pomembna, se vas ne tiče in pri kateri ne morete nič storiti?
