Migrena in zelišča

VPRAŠANJE:

Pozdravljeni,

že nekaj let imam hude napade migrene. Pojavlja se mi praviloma skoraj vedno v času menstruacije in kak teden dni pred njo, občasno tudi, kadar imam veliko stresnega dela. Ker bi se rada izognila jemanju paracetamola (močnejša zdravila za bolečine jemljem ob "večjih" težavah in bolečinah v hrbtenici), me zanima, ali bi si lahko pomagala z zeliščnimi pripravki. Na spletu sem zasledila, da naj bi proti glavobolu učinkovali timijan, poprova meta, baldrijan in sivka, me pa zanima, ali slednje velja tudi za migrenske glavobole? Zanima me tudi vaše mnenje v zvezi s tem oziroma konkreten predlog, katero zelišče bi bilo zame v tem primeru najprimernejše.

Najlepša hvala za odgovor v naprej,

Neža iz Novega mesta

 

ODGOVOR:

Pozdravljeni!

Preden vam opišem, kakšne so možnosti lajšanja težav z glavobolom z zeliščnimi pripravki, bi vam čisto na kratko navedel nekaj splošnih zdravniških nasvetov. Migrenski glavoboli se dokaj pogosto pojavljajo v času okrog menstruacije, sproži pa jih lahko marsikaj, npr. stresni dogodki, uživanje določene hrane (kava, začinjena hrana, siri idr.) itd. Ob glavobolih je bistveno, da se umaknete v tiho in temno okolje in da se umirite, pomagajo tudi relaksacijske tehnike. Ob napadu je smiselno, da čim prej vzamete analgetik, saj velja, da kasneje ko ga vzamete, manj je učinkovit (v poštev pride Lekadol, ki ga omenjate, nesteroidni antirevmatiki, npr. Naklofen, Nalgesin ipd., in triptani, npr. Imigran, Zomig ipd.). Za zmanjševanje pogostosti pojavljanja migrenskih napadov je bistveno, da se naučite čim bolje obladovati stres, da se izogibate morebitnim prehranskim sprožilcem, v primeru hujših in zelo pogostih napadov pa je smiselna celo preventivna terapija z zdravili (npr. z amizolom, propranololom, antiepileptiki itd.). Obstaja sicer še kopica drugih metod, med katerimi so nekatere bolje in druge slabše podprte z dokazi o učinkovitosti, npr. akupunktura, kiropraktika, različne sprostitvene tehnike, transkutana živčna stimulacija, globoka možganska stimulacija idr.

Obstaja tudi nekaj zelišč, ki delujejo pomirjevalno oz. zmanjšujejo bolečino, zaradi česar pridejo prav ob glavobolih migrenskega in tudi tenzijskega tipa (slednji predstavljajo več kot polovico vseh glavobolov). Prednost pomirjevalno delujočih zelišč, ki jih bom omenil, je v tem, da ne vodijo v zasvojenost (kot npr. benzodiazepini), prednost protibolečinskih pa v tem, da pogosto vsebujejo snovi, ki delujejo protivnetno, a hkrati tudi ščitijo želodčno sluznico zaradi vsebnosti čreslovin in sluzi (znano je denimo, da nesteroidni antirevmatiki dražijo želodčno sluznico).

Pomirjevalno delujejo denimo mete (lahko gojene, npr. poprova ali klasasta ali pa divjerastoče, npr. vodna in njivska), hmelj, melisa, sivke, baldrijan in pasijonka. Pri metah, melisi in sivkah uporabljamo posušene ali sveže zeli, pri hmelju ženska socvetja, pri pasijonki cvetove in pri baldrijanu korenine. Iz njih si lahko pripravimo mešane čaje, tinkture (npr. iz baldrijanovih korenin) ali pa uporabimo kar pripravke, kupljene v lekarni. Baldrijan ali zdravilna špajka (Valeriana officinalis), za katero so pomirjevalni učinki najbolje znanstveno podprti (tudi s kliničnimi raziskavami), je pri nas dokaj pogosta rastlina, zato bi načeloma lahko nabrali korenine tudi v naravi (lahko pa jo tudi gojite). Bistveno je, da jih nabirate jeseni, ko se nadzemni del rastline že posuši, saj je takrat delež zdravilnih učinkovin (zlasti valepotriatov in valerenskih kislin) v korenini največji. Tinkturo se pripravi tako, da se posušeno drogo zalije s 70 % etanolom. Dnevni odmerek naj bi ustrezal nekje med 2 in 3 g posušene droge (v primeru tinkture bi to znašalo nekje 1 ml dnevno, kar ustreza 20 kapljicam – začnemo lahko tudi z nižjim odmerkom in ga nato postopno zvišujemo do zadostnega učinka). V poštev bi prišli tudi čaji iz posušene koreninske droge (slednje, mimogrede, nemški pediatri priporočajo celo otrokom), vendar je na ta način težje doseči zadosten dnevni odmerek in s tem tudi primerno učinkovitost. Najbolj učinkoviti pa so vodno-etanolni izvlečki, ki jih uporabljamo v obliki kapsul ali tablet – priporočeni dnevni odmerek je okrog 600 mg dnevno (do 1200 mg). Podobno kot pri mnogih zdravilih zeliščnega izvora in tudi pri sinteznih zdravilih z učinkom na centralno živčevje, je treba na učinek počakati nekaj tednov (ne nastopi akutno kot pri benzodiazepinih, vendar tudi ne vodi v razvoj odvisnosti). Stranski učinki so zelo redki, npr. blažja vrtoglavica, slabost ali motnje spanja. V primeru slabosti, ki neredko spremlja migrenske glavobole, priporočam uporabo ingverja v čajih ali drugih pripravkih (v lekarnah so na voljo tudi tablete), saj dokazano deluje antiemetično (proti slabosti).

Protibolečinska zelišča, ki bi lahko prišla prav pri bolečinah v splošnem, pa so naslednja (pri nekaterih so bile izvedene farmakološke in klinične študije posebej za migrenske glavobole, kar je označeno z znakom *):

 

  • osladi in vrbe: obe vrsti naših osladov (Filipendula vulgaris – navadni oslad in Filipendula ulmaria – brestovolistni oslad) in vrbove vejice vsebujejo salicilno kislino, ki je kemijsko zelo sorodna Aspirinu (acetilsalicilna kislina), zato droga iz posušenih zeli osladov ali iz posušene skorje 4-5 cm debelih vej vrb (nabiramo jih spomladi) deluje protivnetno in protibolečinsko; prednost pred Aspirinom je v tem, da so zraven tudi čreslovine, ki delujejo zaščitno na sluznico želodca (v čaj lahko dodajamo tudi druge čreslovinske droge, npr. hrastovo lubje in mrtve koprive, ali pa droge s sluzmi, npr. slezenovce, trpotec in islandski lišaj); uporaba drog s salicilno kislino (in Aspirina) je odsvetovana pri otrocih do 15. leta starosti, ki prebolevajo virozo, saj bi lahko prišlo do sicer zelo redkega Reyevega sindroma (odpovedi jeter, ki lahko vodi v komo),
  • drobnocvetni vratič (Tanacetum parthenium) *: droga (sveži ali suhi listi) vsebujejo seskviterpenske laktone, npr. partenolid, ki deluje protivnetno in spazmolitično (zmanjšuje krče gladkomišičnih celic in stem tudi krčenje žilnih sten) – za lajšanje migrenskih glavobolov so ga uporabljali že menihi (v obliki čajev in svežega soka), učinkovanje pa je bilo potrjeno tudi s kliničnimi raziskavami (zmanjša jakost in frekvenco glavobolov),
  • repuhi (zlasti Petasites hybridus – navadni repuh) *: standardizirani izvlečki korenin zmanjšajo tvorbo levkotrienov in znotrajcelično koncentracijo kalcija, zato delujejejo protivnetno in spazmolitično – v raziskavah so se izkazali kot učinkoviti v preprečevanju migrenskih napadov; izvlečke pripravijo tako, da je nevarnih pirolizidinskih alkaloidov (glej odgovor o toksičnosti lapuhu) v njih zanemarljivo malo,
  • vražji krempelj (Harpagophytum procumbens, afriška puščavska rastlina): v obliki čajev, tinktur, mazil in tablet se uporablja za zdravljenje različnih bolečinskih stanj (boleči sklepi, bolečine v sklepih in hrbtenici idr.), saj vsebuje iridoidne glikozide, ki znanstveno dokazano delujejo protivnetno in protibolečinsko (pri nas ga je možno dobiti v obliki mazil in tablet oz. kapsul),
  • koriander (Coriandrum sativum, iz družine kobulnic) *: je tradicionalno iransko zdravilno zelišče; sirup, pripravljen iz njegovih plodov, se je v klinični raziskavi najvišjega ranga (t. i. randomizirani, kontrolirani, trojno slepi) izkazal kot učinkovito sredstvo za preprečevanje migrenskih napadov in zmanjševanje njihove jakosti,
  • ginko (Ginkgo biloba, droga: listi) *: ginkgolidi iz ginka dokazano delujejo protimigrensko (zmanjšujejo frekvenco napadov), največ se uporabljajo izvlečki v obliki tablet ali kapsul,
  • Lippia alba *: rastlina iz družine sporiševk (Verbenaceae), ki raste v Severni, Srednji in Južni Ameriki; vodno-alkoholni izvlečki iz listov, ki vsebujejo geranial in karvenon, so vsestransko učinkoviti pri migreni (izrazito zmanjšujejo pogostost in jakost glavobolov).

Kot vidite, obstaja precej zelišč z znanstveno potrjenim delovanjem pri migrenskih glavobolih. Sedaj morate samo še najti pravo kombinacijo zelišč zase, pri čemer lahko združite svojo ustvarjalnost pri pripravi domačih pripravkov iz divje rastočih zelišč z obstoječo lekarniško ponudbo. Želim vam veliko uspeha pri tem.

Lep pozdrav,

                                                                                             Luka Kristanc, dr. med., dipl. biol.

AKTUALNO

ZELIŠČNI SPREHOD OB ORIONOVI POTI IN ZELIŠČNEM VRTU PLAHTICA S PREDAVANJEM O KORISTNOSTI MEDICINSKIH GOB

Želite preživeti spomladansko dopoldne na biodiverzitetno bogati Zeliščni kmetiji Plahtica? 

IMG 0062

Več

Zeliščno - divji vikend odklop na kmetiji Vrhivšek, 21.-23.junij 2019

Pridružite se nam na vikend odklopu, v katerem bomo prepoznavali rastline ter njihovo uporabnost. Spoznavali bomo divjo hrano, si ogledali destilacijo zelišč, spali v jurti in si oddahnili v neokrnjeni naravi.

 IMG 3568    Preberi več ...

Spletna FITOTERAPEVTSKA AMBULANTA

Za delovanje spletne strani uporabljamo joomla sejni piškotek. Namesti se ob obisku spletne strani z unikatno vrednostjo in je nujen za pravilno delovanje spletne strani, zato ga ni mogoče onemogočiti oz. odstraniti. Je sejni (začasni) piškotek, kar pomeni, da se odstrani ob zaprtju vašega brskalnika. V primeru, da sprejemate piškotek, to potrdite s klikom na sprejemam. Še to: piškotki niso škodljivi - ne vsebujejo trojanski konj, virusov ali kakšne druge zlonamerne kode.

- podrobne informacije..

- pravna podlaga (ZEKom-1)

- smernice informacijskega pooblaščenca

  Sprejemam piškotke.
EU Cookie Directive Module Information