Alkaloidi

 

Alkaloidi so velika skupina sekundarnih presnovkov, ki jih najdemo pri bakterijah, glivah, živalih, predvsem pa so pogoste v rastlinskem svetu. Za skupino je značilna velika strukturna raznolikost, vendar je večini alkaloidov skupna osnovna obročasta struktura, ki vsebuje dušikove atome. Večina alkaloidov je zelo strupenih in tako rastline učinkovito ščitijo pred objedanjem. Kljub temu pa mnoge izmed njih zaradi koristnih farmakoloških učinkov uporabljamo v medicini, bodisi v naravni ali delno modificirani obliki. Na primer kot lokalne anestetike (kokain), kot analgetike (morfij), v onkološki kemoterapiji (vinka alkaloide), pri zdravljenju malarije (kinin), pri obravnavi srčnih aritmij (kinidin) itd. Včasih so jih razvrščali glede na rastlinske skupine, pri katerih so jih odkrili, danes pa je razdelitev osnovana predvsem na njihovi kemijski zgradbi. V tem sestavku uporabljam oba pristopa, z namenom, da bi razvrstitev čim bolj poenostavil. Pa si na kratko poglejmo glavne skupine alkaloidov.

            Pirolizidinski alkaloidi so značilni za nekatere predstavnike nebinovk (npr. za lapuh, gabeze, repuhe in grinte), srhkolistnic (gadovci, železniki) in kukavičevk (grezovke). Delujejo toksično na jetra (hepatotoksično), povzročijo lahko akutno odmrtje jetrnih celic ali pa kronično veno-okluzivno jetrno obolenje, ki včasih privede do jetrne ciroze. Imajo tudi mutageni in karcinogeni učinek, povezujejo jih predvsem z jetrnimi tumorji.

            Piperidinske alkaloide srečamo pri popru (piperin), lobelijah (lobelin) in zelo strupenih kobulnicah rodu mišjak (koniin). Nekateri niso strupeni (piperin), drugi pa so smrtno nevarni (koniin).

            Tropanski alkaloidi so značilni za družino razhudnikovk (npr. za kristavce, volčje češnje in zobnike) in kokovk. Najbolj znani med njimi so atropin, hiosciamin, skopolamin in kokain, mnogi so sestavni del medicinskih preparatov.

            Piridinske alkaloide tvorijo mnoge rastlinske vrste. Mnogi izmed njih so za človeka povsem nenevarni (npr. trigonelin, ki ga najdemo pri čišljakih, grahu in ovsu), določeni pa zelo strupeni (npr. nikotin, sestavina tobaka).

            Opiodni alkaloidi so svoje ime dobili po opiju, izvlečku vrtnega maka, iz katerega so jih prvič izolirali. Danes jih izolirajo še iz nekaterih drugih vrst makov, pogosto pa jim izboljšajo učinkovitost s kemijskim modificiranjem. Mnogi izmed njih so svoje mesto našli v medicini, npr. morfij, diamorfin, oksikodon in fentanil, ki so močni analgetiki, ter kodein z antitusičnim (proti kašlju) in papaverin s spazmolitičnim (proti krčem) delovanjem.

            Ksantinski alkaloidi nastanejo z metilacijo purinskih baz, ki med drugim sestavljajo tudi našo DNK. Najbolj znani med njimi so trimetilksantini, npr. kofein (kavovec), teobromin (kakavovec), teofilin (čajevci) in saksitoksin (nekatere skupine alg). Teofilin in njegove derivati (npr. aminofilin) širijo dihalne poti in so zato v uporabi pri zdravljenju astmatičnih napadov.

Med kinolinske alkaloide med drugim uvrščamo kinin in njegov stereoizomer kinidin. S prvim včasih zdravijo malarijo, zaradi grenkega, osvežujočega okusa pa ga dodajajo tudi osvežilnim napitkom, drugega pa uporabljajo pri obravnavi določenih motenje srčnega ritma. Kinin so sprva pridobivali iz izvlečkov kininovca, tropskega drevesa iz Južne Amerike, danes pa ga izključno sintetizirajo.

Indolni alkaloidi so velika skupina alkaloidov, med katere sodijo na primer strihnin, ibogain in vinka ter ergot alkaloidi. Medtem ko so slednji značilni predvsem za nekatere glive (npr. za rženi rožiček), so preostali rastlinskega izvora. Vinka alkaloidi so bili prvič izolirani iz madagaskarskega zimzelena, danes pa v medicini uporabljajo zgolj semisintetične in sintetične učinkovine (npr. vinkristin, vinblastin, vinorelbin in vindezin). Vinka alkaloidi preprečujejo nastanek delitvenega vretena in s tem delitev celic, zaradi česar so sestavni del kemoterapij nekaterih rakov.

            Terpenske alkaloide najdemo pri nekaterih zlatičevkah, npr. pri preobjedah (akonitin) in ostrožnikih (delfinin). Kljub veliki strupenosti jih zaradi antipiretičnega in analgetičnega učinkovanja ponekod uporabljajo v zdravilne namene.

            Med steroidne alkaloide pa prištevamo solanin, solasodin in sorodne alkaloide, značilne za družini razhudnikovk. V precejšnjih koncentracijah se pojavljajo pri nekaterih naših samoniklih vrstah, npr. pri grenkosladu in pasjem zelišču, nekaj pa jih najdemo tudi v nezrelih plodovih paradižnika in jajčevcev ter v zelenih krompirjevih gomoljih. Toksično delujejo zlasti na jetra, sluznico prebavnega trakta in živčni sistem.

 

Avtor prispevka: Luka Kristanc, dr. med.

Powered by Bullraider.com

AKTUALNO

ZELIŠČNI SPREHOD OB ORIONOVI POTI IN ZELIŠČNEM VRTU PLAHTICA S PREDAVANJEM O KORISTNOSTI MEDICINSKIH GOB

Želite preživeti spomladansko dopoldne na biodiverzitetno bogati Zeliščni kmetiji Plahtica? 

IMG 0062

Več

Zeliščno - divji vikend odklop na kmetiji Vrhivšek, 21.-23.junij 2019

Pridružite se nam na vikend odklopu, v katerem bomo prepoznavali rastline ter njihovo uporabnost. Spoznavali bomo divjo hrano, si ogledali destilacijo zelišč, spali v jurti in si oddahnili v neokrnjeni naravi.

 IMG 3568    Preberi več ...

Spletna FITOTERAPEVTSKA AMBULANTA

Favn

Eterična olja in zeliščni izdelki
Priporočamo - učenje botanike z igro!

Za delovanje spletne strani uporabljamo joomla sejni piškotek. Namesti se ob obisku spletne strani z unikatno vrednostjo in je nujen za pravilno delovanje spletne strani, zato ga ni mogoče onemogočiti oz. odstraniti. Je sejni (začasni) piškotek, kar pomeni, da se odstrani ob zaprtju vašega brskalnika. V primeru, da sprejemate piškotek, to potrdite s klikom na sprejemam. Še to: piškotki niso škodljivi - ne vsebujejo trojanski konj, virusov ali kakšne druge zlonamerne kode.

- podrobne informacije..

- pravna podlaga (ZEKom-1)

- smernice informacijskega pooblaščenca

  Sprejemam piškotke.
EU Cookie Directive Module Information