Navadni gabez (Symphytum officinale L.)

 

Kratek morfološki opis in rastišča

Navadni gabez je en izmed treh pri nas v naravi rastočih vrst gabezov. Od ostalih dveh vrst, to je gomoljastega (S. tuberosum) in čebulastega (S. bulbosum), se loči predvsem po svoji vretenasti koreniki in korenini brez gomoljastih odebelitev, pogosto pa tudi bo barvi cvetov. Slednja je največkrat vijolična ali modra (pri podvrsti S. officinale subsp. bohemicum pa rumenkasto-bela), medtem ko je pri ostalih dveh vrstah venec rumen. Navadni gabez ob dobrih rastnih pogojih zraste preko 1 m v višino, njegovo krilato steblo in listi so večinoma srhkodlakavi. Uspeva na vlažnih travnikih, gozdnih robovih, na njivah, ob potokih ter na ruderalnih rastiščih (npr. ob poteh, na grobljah, v jarkih ipd.).

 

Pomembnejše učinkovine 

V koreninah najdemo sluzi, škrob, inulin, precej čreslovin (okrog 5 %), alantoin, različne rastlinske kisline (npr. rožmarinsko), triterpene in strupene pirolizidinske alkaloide. Mnoge izmed omenjenih snovi (npr. rožmarinsko kislino, alantoin in triterpene) najdemo tudi v listih, tako da tudi te lahko uporabljamo pri zdravljenju.

 

Učinki in načini uporabe

Navadni gabez je imel v ljudskem zdravilstvu v preteklosti veliko vrednost, pripravke iz njega so uporabljali za mazanje ran, vključno z opeklinskimi, pa tudi notranje pri želodčnih in dvanajstnikovih razjedah, vnetjih žolčnika in revmatoloških obolenjih. Ponekod so si iz listov celo pripravljali juhe in prikuhe. Ob spoznanju, da vsebuje nezanemarljivo količino pirolizidinskih alkaloidov v vseh rastlinskih delih, pa sedaj notranjo uporabo v celoti odsvetujemo, pa tudi pri oskrbi ran svetujemo previdnost – v ta namen je varneje uporabiti pripravke iz ognjiča, šentjanževke, trpotcev ali kamilice. Če se že ne morete upreti skušnjavi in bi radi poizkusili gabezovo juho, si jo privoščite kvečjemu enkrat na leto, da si ne boste nakopali jetrnih obolenj.

Najpogosteje uporabljamo korenine, ki jih naberemo spomladi, preden rastlina začne odganjati, še bolje pa se je nabiranja lotiti jeseni, saj je takrat količina založnih snovi in sekundarnih presnovkov v rastlini največja. Korenine, ki so močno lomljive in imajo črno skorjo, pred sušenjem vzdolžno razrežemo, da bo postopek učinkovitejši. Iz korenin (ali listov) si lahko pripravimo čaje za obkladke, tako da prevremo 50 do 100 g svežega ali okrog 5 do 10 g posušenega zelišča. Prevretek nato lahko prepustimo namakanju čez noč in ga naslednji dan precedimo. V ljudski medicini zasledimo še druge možnosti za pripravo oblog (kašnate obloge iz zmlete sveže rastline in mlečni prevretek). Lahko si naredimo tudi gabezovo mazilo za vtiranje v kožo. Za pripravo mazila sesekljane liste ali korenine damo v vročo raztopljeno maščobo (uporabimo lahko rastlinska masla, vazelin, čebelji vosek ali svinjsko mast), pustimo da se ohladi, postopek nato še enkrat ali dvakrat ponovimo in nazadnje vse skupaj počasi precedimo.

Kdaj torej uporaba gabezovih pripravkov pride v poštev:

  • zunanje pri poškodbah ob nepoškodovani koži, vendar ne dlje kot nekaj tednov, (alantoin, sluzi in čreslovine pospešujejo celjenje, rožmarinska kislina pa deluje protivnetno) – pri udarninah, podplutbah, zvinih in izpahih uporabljamo obkladke in mazila,
  • pri krčnih žilah in povrhnjih vnetnih spremembah (npr. glivičnih okužbah) – obkladki in mazila,
  • pri očitno ranjeni koži kljub relativno majhni absorpciji pirolizidinskih alkaloidov gabezove pripravke kljub dokazani učinkovitosti raje zamenjajmo z drugimi (npr. šentjanževkinimi),
  • čaj kot grgralo lahko uporabljamo pri vnetjih ustne votline (deluje protivnetno in protibolečinsko), odsvetujemo pa pitje.

 

Neželeni učinki

Zaradi  dokazano hepatotoksičnega delovanja pirolizidinskih alkaloidov gabezove pripravke odsvetujemo nosečnicam in doječim materam, pa tudi sicer naj bo uporaba gabeza zgolj zunanja in časovno omejena na največ nekaj tednov. Ob zaužitju velikih količin pirolizidinskih alkaloidov pride lahko do odmrtja jetrnega tkiva, mnogo stvarnejša nevarnost pa grozi ob kroničnem vnosu v telo. Posledice tega so lahko t. i. jetrna veno-okluzivna bolezen, pri čemer gre za zaporo majhnih jetrnih ven, ki v najhujši obliki lahko privede do jetrne ciroze, ali pa razvoj jetrnih tumorjev zaradi mutagenega in karcinogenega učinkovanja pirolizidinskih alkaloidov.

 

Avtor: Luka Kristanc, dr. med., dipl. biol.

Powered by Bullraider.com

AKTUALNO

Z divjimi in gojenimi zelišči nad hormonske spremembe

Sobota, 24. avgust 2019 od 15:00–19:00, na kmetiji Vrhivšek

Ste tudi vi med tistimi, ki ugotavljate, da se vam nabirajo maščobe okrog pasu, opažate suho kožo in da vam pada libido? 

Zakaj pride do omenjenih sprememb in kako si na naraven način pomagati, kateri zeliščni pripravek uporabiti in na kakšen način - vse to bodo teme našega sobotnega popoldanskega druženja. 

Več

Spletna FITOTERAPEVTSKA AMBULANTA

Favn

Eterična olja in zeliščni izdelki
Priporočamo - učenje botanike z igro!

Za delovanje spletne strani uporabljamo joomla sejni piškotek. Namesti se ob obisku spletne strani z unikatno vrednostjo in je nujen za pravilno delovanje spletne strani, zato ga ni mogoče onemogočiti oz. odstraniti. Je sejni (začasni) piškotek, kar pomeni, da se odstrani ob zaprtju vašega brskalnika. V primeru, da sprejemate piškotek, to potrdite s klikom na sprejemam. Še to: piškotki niso škodljivi - ne vsebujejo trojanski konj, virusov ali kakšne druge zlonamerne kode.

- podrobne informacije..

- pravna podlaga (ZEKom-1)

- smernice informacijskega pooblaščenca

  Sprejemam piškotke.
EU Cookie Directive Module Information