Črni bezeg (Sambucus nigra L.)

 

Kratek morfološki opis in opis rastišča

Črni bezeg najpogosteje raste kot grm, včasih pa tvori močno, kratko deblo, na vrhu katerega razvije lepo oblikovano krošnjo. Zlahka prepoznaven je po svojih dokaj lahko lomljivih vejah z značilno razbrazdano skorjo in belkastim strženom gobaste konsistence, v času cvetenja pa seveda po omamno dišeči, belkastih, 5-števnih cvetovih s kolesastim vencem, ki so nameščeni v mnogocvetnih češuljastih pakobulih. Listi črnega bezga so pernato deljeni in nameščeni nasprotno, plodovi pa črno obarvani s po tremi semeni v svoji notranjosti. Črni bezeg je pri nas pogosta rastlina, neredko se zaseje, včasih tudi z neposredno človekovo pomočjo, ob kozolcih, v živih mejah in na vrtovih, sicer pa ga najdemo tudi po svetlih gozdovih vse od nižin pa do montanskega pasu.

 

Pomembnejše učinkovine 

 V bezgovih cvetovih najdemo organske kisline (npr. kavno, urzolno in kumarno), flavonolne glikozide (najpomembnejši med njimi je rutin), cianogene glikozide (npr. sambunigrin), triterpene (npr. amirine), čreslovine, sterole, sluzi, različna eterična olja ter minerale (predvsem kalija). Med sestavinami plodov pa velja izpostaviti predvsem različne tipe glikozdov (cianogene, flavonolne in antocianske) in organskih kislin, vsebujejo pa tudi precej vitaminov ( C in B kompleks).

 

Učinki in načini uporabe

Pri bezgu največkrat nabiramo zrele cvetove, ki jih previdno posmukamo s socvetij (manjše vejice lahko pustimo). Če jih želimo posušiti za kasnejšo pripravo čajnih mešanic, moramo to izvesti hitro, sicer nam lahko cvetovi porjavijo. Dobro posušene cvetove shranjujemo v steklenih kozarcih, ki vsaj do neke mere zadržijo njihov značilen vonj. Zelo uporabni so tudi sveži cvetovi, iz katerih lahko pripravimo sirup, osvežujoč napitek z imenom šabesa, dobro pa se obnesejo tudi socvetja, pomočena v testo in ocvrta v olju.

Zelo uporabni so tudi zreli plodovi, ki so presni sicer blago strupeni, prekuhani ali posušeni pa imajo veliko zdravilno (in tudi kulinarično) vrednost. Iz svežih si lahko pripravimo sokove, sirupe, marmelade, džeme ali pa jih pripravimo kot prikuhe, npr. k divjačinskemu mesu, posušeni plodovi pa so dober nadomestek borovnic pri pripravi čajnih mešanic.

Ostali rastlinski deli se danes le redko uporabljajo, iz listov in skorje mladih poganjkov denimo še vedno izdelujejo homeopatske pripravke, medtem ko se je uporaba korenin v celoti umaknila v zeliščarsko zgodovino.

Bezeg je v zdravilstvu vsestransko uporaben:Bezgova socvetja so sestavljena iz množice majhnih belih cvetov

  • posušeni cvetovi in plodovi pospešujejo potenje (nekateri sicer ta učinek pripisujejo zgolj pitju vročega čaja; v kliničnih raziskavah so ta učinek dokazali pri vročičnih bolnikih, ne pa tudi pri zdravih ljudeh) in so tako uporabni za t. i. potilne razstrupitvene kure,
  • cvetovi in plodovi delujejo diuretično (povečajo odvajanje urina), povečajo pa tudi izločanje sluzi v dihalnih poteh in njeno izkašljevanje: uporaba poparkov in sirupov pri vnetjih zgornjih dihal s suhim kašljem (npr. ob prehladu ali gripi),
  • medtem ko sveže bezgove jagode delujejo odvajalno oziroma laksativno (uporabno ob zaprtju), je učinek posušenih jagod ravno obraten (uporabne so ob driskah, saj zmanjšajo pogostost ovajanja blata in omilijo trebušne bolečine), močan odvajalen učinek imajo tudi pripravki iz skorje ali listov, ki pa povzročajo tudi slabost, zato jih odsvetujemo,
  • pripravki iz cvetov (in listov) delujejo protivnetno in protibolečinsko (s poskusi na živalih so ta dva učinka pripisali urzolni kislini): uporaba obkladkov iz cvetov (redkeje listov) pri vnetju očesne veznice in pri ranah na koži, pitje čajev (poparkov) iz cvetov pri vnetju zgornjih dihal,
  • v homeopatiji izdelujejo gotove pripravke iz skorje mladih poganjkov in listov za lajšanje simptomatike pri astmi, krupu in gripi pri otrocih,
  • terpeni amirini delujejo hepatoprotektvno (ščitijo jetra), kar so dokazali s poskusi na živalih.

 

Neželeni učinki

Posušeni ali prekuhani zreli plodovi in pravilno obdelani cvetovi praviloma ne povzročajo težav, povsem drugače pa je s pripravki iz listov in skorje. Slednji predvsem ob notranji uporabi lahko povzročijo močno slabost, bruhanje, drisko, včasih pa celo mrzlico in krče, zato jih načeloma odsvetujemo. Podobne težave navajajo tudi pri zaužitju večjih količin nezrelih bezgovih jagod, zato se jih pri nabiranju izogibajmo.

 

Avtor: Luka Kristanc, dr. med., dipl. biol.

Powered by Bullraider.com

AKTUALNO

Delavnica Izdelajmo smrekovo mazilo, 19.3.19 v Kranju

Vabljeni na delavnico izdelave smrekovega mazila, univerzalnega zdravila v domači lekarni.

smrekovo mazilo2

Več

Zeliščno - divji vikend odklop ob Cerkniškem jezeru, 17.-19. maj 2019

Vrnili se bomo k pristnemu stiku z naravo in odkrivali rastline ob Cerkniškem jezeru in spoznavali njihove zdravilne lastnosti. Izdelali bomo svoje zdravilne pripravke in se gurmansko razvajali. 

    IMG 0222 1  

Preberi več ... 

Zeliščno - divji vikend odklop na kmetiji Vrhivšek, 21.-23.junij 2019

Pridružite se nam na vikend odklopu, v katerem bomo prepoznavali rastline ter njihovo uporabnost. Spoznavali bomo divjo hrano, si ogledali destilacijo zelišč, spali v jurti in si oddahnili v neokrnjeni naravi.

 IMG 3568    Preberi več ...

Spletna FITOTERAPEVTSKA AMBULANTA

Favn

Eterična olja in zeliščni izdelki
Priporočamo - učenje botanike z igro!

Za delovanje spletne strani uporabljamo joomla sejni piškotek. Namesti se ob obisku spletne strani z unikatno vrednostjo in je nujen za pravilno delovanje spletne strani, zato ga ni mogoče onemogočiti oz. odstraniti. Je sejni (začasni) piškotek, kar pomeni, da se odstrani ob zaprtju vašega brskalnika. V primeru, da sprejemate piškotek, to potrdite s klikom na sprejemam. Še to: piškotki niso škodljivi - ne vsebujejo trojanski konj, virusov ali kakšne druge zlonamerne kode.

- podrobne informacije..

- pravna podlaga (ZEKom-1)

- smernice informacijskega pooblaščenca

  Sprejemam piškotke.
EU Cookie Directive Module Information