O slamnatih strehah – Dolenjska, 3. del

V tem tretjem delu zapisujem samo nekaj nedodelanih namigov glede prekrivanja streh in drugih reči. Zato, da ne gre še to v pozabo.

thatched-roof-981891_640Vir slike: Pixabay

O SLAMNATIH STREHAH

Če so želeli slamo obdržati za prekrivanje streh, so v mlatilnico dali samo žito. Slami, ki je ostala in so jo razčesali in poravnali so rekli ŠKUMPA. Žito za škumpo je bilo daljše sorte, uporabljali so tudi rženo slamo. Še moja opomba tukaj –  v zadnjih desetletjih prejšnjega stoletja so razvili sorte pšenice s krajšimi stebli, ki se je v poljedelstvu hitro uveljavila, ker se je manj polegala. Verjetno so bile stare sorte, ki gensko niso bile tako spremenjene in so imele daljša stebla, ustrezne za izdelavo slamnatih streh, te novejše pa ne.-

Škumpo so dali v snopih na streho, kjer so jo šele zvezali – z beko (vrbo), srobotom (s svežimi vejami starega srobota) ali vrvjo. Debeli konci slame so morali gledati navzdol, sicer bi zamakalo v hišo.

Še uganka: “Luknja pri luknji, pa vodo drži.”               odg.  aherts atanmals

To je vse, kar so se moji sorodniki spomnili o slamnatih strehah. Še tole pa so vedeli povedati:

  • menda so s poparjenim srobotom (Clematis) pletli koše, pa tudi s travo so pletli peharje in koše.

 

Ta vnos je bil objavljen v Kmečko življenje. Zaznamek za trajno povezavo.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja