Zgodnja pomlad in sajenje dreves in grmov

Še en zapis o naši kmetiji. Morda bo za koga dolgovezen, ampak služi tudi nam kot spomin na začetke …

Ko smo tam, se nam življenje tako intenzivno dogaja, prav čutimo, kako živimo. Odklopimo se od interneta, mobitelov, televizije, časopisov in vsega, kar nam sicer odvzema pozornost od doživljanja trenutkov. Jutra in popoldnevi so čudoviti, dnevi delovni, noči pa hkrati strašljive in očarljive, kajti luna pričara pravo nočno lepoto.

No, pa gremo.:)

To pomlad sem odkrila izvirčka na naši parceli. Ugotovila sem namreč, da je del struge suh, del pa moker. Sledila sem strugi do vode in ugotovila, da iz zemlje teče voda čez dve luknji, veliki približno za širino cevi za zalivanje. Sem naredila posnetek (spodaj). Na našem pobočju je namreč debela plast ilovice, skozi katero si voda utira pot skozi vodne žile, to je omenjala tudi že naša starejša soseda in potrjujem tudi sama.

Že v začetku marca sem na parceli posadila mladike lovorja, ki sem ga nabrala na morju in razveselilo me je, ko sem ugotovila, da so se tri prijele. Me zanima, ali bodo preživele zimo, če jih bomo dobro pokrili?

Pobrali smo tudi kosti lisice, ki je lani poginila v eni izmed naših mejic in so že nekaj časa samevale v grmovju.  Danes jih je Zala nesla pokazati v šolo, jutri jih bo pa Svit v vrtec. Zelo so zanimive za pouk biologije.

Ta vikend sva šla v nakup dreves in grmičkov. V trgovini Cerjak sva kupila dve ameriški borovnici, rumeno malino, črni ribez, dve breskvi, marelico in skorš. Nisva se mogla upreti tudi nakupu semen kaper in neke okrasne metlike z rdečimi plodovi (Chenopodium foliosum). Morava še preveriti, če je užitna, predvidevava, da je. Kupila sva tudi semena pegastega badlja, okrasne koruze s pisanimi zrni in semena poljskega maka.

Potem sva šla še v neko bolj domačo trgovinico Rast v Krški vasi in bila navdušena nad eksotično izbiro rastlin. Kupila sva neko krompirju sorodno rastlino s sadnimi plodovi (Solanum muricatum, melonasta hruška). Prav tako sva kupila eno ameriško šmarno hrušico z rdečimi plodovi (Amelanchier lamarckii), navduševala pa sva se še nad nekimi specialnimi vrstami užitnega kosteničevja, ampak sva se že malo držala za denarnico in se odločila, da kaj prihraniva še za prihodnje leto. Od domačih vrst sva kupila še rumeni dren, kutino in nešpljo. Pa še en rožmarinček za povrh.

IMG_1208

Še isti večer smo posadili skorš in ginko, ki sem ga Luku kupila za rojstni dan. Skorš sem po nerodnosti opraskala in mu posnela malo lubja, tako da bo imel moj pečat, čeprav sva si želela, da bo mogočno drevo sredi travnika.

Naslednji dan smo cel dan sadili, debla pa oblekli v juto, da jih nebi obžrli zajci. Po parceli smo pobirali konjske dreke, ki so ostali še od lanskoletne paše konj. Dali smo jih v luknje, ki smo jih izkopali za drevesa, Luka pa jih je natresel okoli že starejših posejanih dreves, ki so očitno kar podhranjena. Rahlo zemljo smo pobrali iz številnih krtin. Ugotovili smo, da je plast zemlje (ki je sicer bolj ilovnata) zelo debela. V pol metra, ki smo ga izkopali, ni bilo praktično nobenega kamenja.

Na koncu smo bili zelo utrujeni, ampak zadovoljni, ker nam je uspelo vse posaditi.

Za kosilo smo si privoščili frtaljo iz ogromno divje zelenjave (čemaža, trobentic, vijolic, trpotca, rmana, kislice, regačice in še česa) in domačih sosedinih jajčk ter skledo regratove solate. Ko smo pospravili, smo se pred odhodom oglasili še pri sosedi, kjer smo spoznali še dve njeni hčeri z družino in poskusili zanimivo lokalno jed – ajdov kolač. Gre za jed z ajdovim testom in skutnim nadevom, mene je po okusu spominjal na ajdov burek, ki ga seveda še nikoli nisem jedla. Zali je bil zelo všeč in ga je pojedla res veliko.

To je to. Lep teden želim vsem, zacvetele so slive, črni trn in sonček večinoma že prav prijetno greje. Uživajte v pomladi!

 

 

Ta vnos je bil objavljen v Razvoj kmetije Divji vrt. Zaznamek za trajno povezavo.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja