Pišečki grad in jagode

Letos je zaradi mrzlega maja vse nekoliko zamujalo. Tako smo se s češnjami in gozdnimi jagodami sladkali šele, ko smo že globoko zakorakali v junij. So bile pa zato toliko bolj slastne. Pod Pišečkim gradom smo odkrili največje rastišče gozdnih jagod, kar pomnimo.

Po naših travnikih so začeli letati metulji, hrošči in pajki so spredli neštete mreže. Zazdelo se nam je, da ja pri nas pravo bogastvo žuželk, ki naj bi bile v razvitem svetu v izrazitem upadanju. Prav veseli nas, da lahko s svojo ekstenzivno skrbjo za našo kmetijo pripomoremo k ohranjanju narave. Videla sem tudi rjavega srakoperja (Lanius collurio), ptiča, ki se prehranjuje z velikimi žuželkami in kaže na zdravo okolje. Na gozdnem robu nam je raslo tudi nekaj ne preveč uglednih rastlin turške lilije (Lilium martagon), na travnikih pa se je bohotilo ptičje mleko (pirenejsko ali obloplodno, ga bova še preverila po Mali flori). Sem ugotovila, da je imelo to spomladanske rozete zelo podobne tistim od orhidej. Sva jih zamešala z navadnim kosmuljkom, ampak naju je Alenka Mihorič prijazno opozorila na napako. Hvala.:) Res razveselila naju je tudi najdba lepo plodečega kločka (Staphylea pinnata).

Nujno moram spet malo zagristi v poznavanje metuljev, da jih bom določila, saj jih je pri nas pravo morje.

Ta vnos je bil objavljen v Razvoj kmetije Divji vrt. Zaznamek za trajno povezavo.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja