Kako smo uradno postali lastniki parcele – birokratski postopki in prvi obisk po njih

Po zaslugi prejšnjega lastnika, ki se je izredno angažiral pri postopkih in dokumentih (na tem mestu se mu še izrecno zahvaljujem!), sva v juliju 2018 tudi uradno postala lastnika parcele. Glede na to, da je kmetija v razširjenem območju Kozjanskega parka, sva morala pridobiti še dodatno soglasje pri nakupu.

Če naštejem dokumente in postopke, ki sva jih potrebovala pri nakupu:

  • Najprej sta prejšnja lastnika na oglasno desko UE Brežice dala ponudbo, da prodajata zemljišče in midva sva se nanjo javila. Potem je bilo potrebno čakati en mesec, da se vidi, ali se je javil še kdo, ki ima prednost pri nakupu (npr. sosedje mejaši, kmetje, sorodniki).
  • UE je morala nato  izdati Odločbo o odobritvi pravnega posla.
  • Pridobiti je bilo potrebno soglasje k prometu z nepremičninami na zavarovanem območju (UE Brežice).
  • Potrebovali smo še Potrdilo o namenski rabi zemljišča (Občina Brežice, Oddelek za prostor).
  • Z lastnikoma smo sklenili prodajno pogodbo, ki smo jo po plačilu kupnine tudi overili.
  • Prejšnja lastnika sta dala Izjavo in zemljiškoknjižno dovolilo, da sva se v zemljiško knjigo lahko vpisala kot lastnika.

Sliši se enostavno, a da naštudiraš postopke in vse izpelješ (uradni organi imajo pri vsakem postopku vsaj mesec dni časa) minejo meseci. Na komunali Brežice sva po prepisu zaprosila še za ponoven priklop vode, pri elektru pa za priklop elektrike.

Konec julija smo šli hitro preveriti trenutno stanje in se v miru razgledati po hiši in okolici. Ugotovili smo, da bo v jeseni veliko jabolk in hrušk, trava pa je bila (razen pred hišo) tudi precej visoka. S težavo smo se prebijali po njej, otrokoma ni bilo prav nič všeč in sta protestirala. Res ni bilo najbolj prijetno, ampak na srečo ni bilo nobene kače. Najbolj me je skrbelo, ko sem gledala vso tisto travo, kako bova midva vse to pokosila. Na roke ne bo šlo, o kmečkih opravilih pa se bova morala še dobro podučiti. Za to leto sva bila k sreči preskrbljena, saj je do sedaj 2x letno po 10 dni neki gospod tam pasel 40 konjev. Zato je tudi toliko ograjenih delov, saj je v tistem času tam priklopljen električni pastir.

Na določenih območjih parcele se je že začelo zaraščanje in jo bo treba sčistiti.

Najbolj so me navdušile breskve, ki so bile polne in slastne. Imava dve drevesi, eno rodi bolj zgodaj, drugo kasneje. Eno gajbico sva jih nabrala, ostalo pa pustila za naslednjič, saj še niso bile dovolj zrele (op. naslednjič jih ni bilo več, je bilo že prepozno ;)). Tiste iz zgodnejšega drevesa pa so bile večinoma že takrat prezrele. So bile pa res zelo okusne, tiste manj zrele iz gajbice so potem čez teden prav hitro dozorevale in smo jih sproti pojedli.

Dan smo zaključili z obiskom samostana in čokoladnice Olimje, ki je dobre pol ure vožnje stran. Malo sva morala razveseliti še otroka.:)

Ta vnos je bil objavljen v Razvoj kmetije Divji vrt. Zaznamek za trajno povezavo.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja