Že nekaj let sem se s sorodnikom dogovarjala, da mi bo pokazal, kako destilira žganje. Letos nama je z Lukom le uspelo priti pogledati destilacijo drugega žganja, nange. Izvedela sva nekaj trikov in osnovnih pravil, ki jih bom zapisala tukaj, saj nama bodo prišli prav, ko se bova sama lotila žganjekuhe.
Destiliral je žganje iz tepk, nekaj (cca 80 kg) sva jih celo midva prispevala.:)
Priprava hrušk: Hruške (tepke, dišečke) naberemo, stresemo v sod, zalijemo z nekaj litri vode za boljšo fermentacijo in pustimo zračno pokrito. V naslednjih dneh v sod hruške, ki jih sproti pobiramo, še dodajamo. Za žganje so boljše rumeno rjave, že fermentirane hruške, kot tiste zelene. V sodu hruške pustimo zračno pokrite, dokler vsebina ne povre. Ko vre, se penasta masa dviguje, ko pa je konec, upade. To je po približno treh tednih. Takrat je čas, da sod neprodušno zapremo in ga postavimo na hladno mesto, na katerem pa ne bo zmrzovalo (npr. v klet).
Ko imamo čas, čez dva in več mesecev, začnemo z žganjekuho.
Žganjekuha:
1. Najprej v kotel (primer za 60-litrski kotel) naliješ 6-7 litrov vode.
2. Nato na luknjičasto dno naložiš material, ki bo ščitil kašo iz hrušk pred tem, da bi se zažgale. To so lahko tropine od grozdja ali cele suhe hruške iz vrha fermentacijskega soda (tam se namreč rade na vrhu posušijo).
3. Nato na plast tropin naložiš fermentirano hruškovo kašo.
4. V rob na vrhu kotla naliješ vodo, ki bo pomagala pri tesnenju, da ne bo alkohol preveč uhajal iz kotla pri destilaciji. To tudi zaščiti kotel, tako da tega ne smeš nikoli pozabiti narediti (npr. vmes, ko menjaš vsebino kotla).
5. Pod kotlom zakuriš s srednje močnim ognjem. Segrevaš in čakaš, da destilacija steče – da priteče destilat.
6. Z merilcem za alkohol (alkoholometer, deluje na podlagi gostote tekočine – alkohol je manj gost kot voda, tako da več kot ga je, bolj se alkoholometer potopi) nadzoruješ stopnjo alkohola v destilatu. Najprej priteče visoko koncentrirani alkohol (čez 90%, rečemo mu cvet), kasneje je bolj razredčen z vodo. Seveda destilat večkrat odneseš in zliješ v zbiralno posodo, zato da lažje nadzoruješ upad alkohola. Ko procent alkohola v destilatu pade pod 5%, prenehaš z destilacijo in začneš z destilacijo z novim kotlom (novo vsebino kotla, ponavljaš postopek, dokler ti ne zmanjka hruškove kaše). S tem si dobil prvo žganje, nango (mislim, da se mu reče tudi mehko žganje?). V njem je okrog 20% alkohola.
7. Sledi še drugi del destilacije, in sicer destilacija nange. Tukaj ni nevarnosti, da bi se nam kaj zažgalo, zato nango samo nalijemo v kotel, spodaj zakurimo in destiliramo. Ta destilacija mora potekati počasi (moraš počasi kuriti). Po drugi destilaciji dobimo približno 55% alkohol. Če je premočen, ga zredčiš z destilirano vodo (jo destiliraš kot alkohol), ali vsaj s prekuhano vodo. Če bi natočil kar navadno vodo, bi žganje postalo motno.
To je to.
Še izkupiček: kotel 60l ti da pribl. 5-6 litrov nange
kotel 60 litrov nange ti da pribl. 12 litrov žganja
Iz cca. 1500 litrov hrušk dobiš torej okrog 25-30 litrov žganja.
To je to. Upam, da sem s tem zapisom še komu pomagala. V galeriji pa je še nekaj vtisov s kuhanja nange.
-
- Kotel z luknjičastim dnom
-
- Hidrolat hruške po prvem žganju.
-
- Pod kotlom zakurimo.
-
- Kotel se lahko nagne.
-
- Spodaj smo že nalili nango.
-
- Luka zliva nango v kotel.
-
- Ob rob nalijemo vodo za tesnenje pokrova.
-
- Pokrov kotla.
-
- Destilat je pritekel.
-
- Merjenje z alkoholometrom. To je cvet, saj se je alkoholometer povsem potopil.
-
- Posoda za shranjevanje žganja.
-
- Posoda, v kateri so fermentirale hruške.
