Blog divjega vrta

Včeraj smo šli na Vremščico – Luka, Zala, mami in moja malenkost. Mami je že nekaj mesecev “utrujala” s tem, da bi rada videla potonike v naravi in ko je izvedela, da so na Vremščici, smo mogli iti, pa čeprav popoldan sredi tedna in v oblačnem vremenu.

Ampak mi ni žal. Bila sem prvič na Vremščici in je res pravo botanično doživetje: narcise, potonike, zlati koren, irisi, vse naenkrat. In nisem in nisem se mogla načuditi, koliko je gor košutnika, še nikjer ga nisem videla v takem številu. Na vrhu je cvetelo tudi zelo veliko rumene navadne šparnice (okusni cvetki, ampak njene užitnosti še nisem uradno preverila, glede na to, da je križnica, pa sklepam, da je o.k.). Nižje spodaj proti Volčam je tudi precej nekega nekoliko drobnjaku podobnega luka, ki pa ni cvetel, da bi ga lahko določali. Smo ga pa zvečer poizkusili v omaki s kislo smetano in zmaga.:)

Še eno lepo presenečenje nas je čakalo na poti – kar vriskala sem od veselja, ko sem jo zagledala – navadno mladomesečino (Botrychium lunaria). Rasla je ob gozdni poti, bila je edina in prva, ki sem jo dosedaj našla v naravi. Mami se je čudila nad mojim in Lukovim navdušenjem, zdela se ji je samo malo lepša praprotnica – nama pa, odkritje dneva. Seveda nisva vzela fotoaparata, tako da sem jo slikala z mobitelom, ampak moram še pogruntat, kako slike prenesti na računalnik, da vam jo pokažem.;)

priporoči in deli s prijatelji...

Danes se je naša družinica odpravila na nabiralniški potep po Primorski – natančneje smo jo mahnili v Tomaj. Zakaj tja? Ker sem med diplomo dobila kar precej receptov z divjimi rastlinami z navedbo vira – Godspodinjska šola v Tomaju in mi je bilo zanimivo enkrat obiskati ta kraj. Druga stvar, ki nas je tja pripeljala, pa so bila potencialna rastišča divjih špargljev.

In res, našli smo obe vrsti, lasasti in ostrolistni beluš. Žal se je moral Luka 2 uri potikati po grmičevju, da je dobil dva zajetna šopa špargljev, ampak želja je bila potešena. Vmes je imel zelo bližnje srečanje z divjim prašičem, a jo je ta na srečo podurhal.

Ampak uživali smo v najlepši pomladi. Spremljali so nas prelepi cvetovi belega narcisa, po mali flori pa sva določila še Lathyrus pannonicus in ga poimenovala kar panonski grahor (ker nima slovenskega prevoda), pa ozkolistno grašico (Vicia angustifolia).

Ker sva bolj malokrat na Primorskem, naju je presenetilo, koliko je bilo divjega luka, verjetno je šlo za vrsto poleti luk (Allium ampeloprasum), ki precej spominja na por (por je gojena oblika tega luka). Seveda sva si ga kar nekaj nabrala in ga bova imela namesto čebule/pora za v omake.

Tomaj je pa čudovita vasica in občudovala sva hiško z lepo urejenim vrtom in se hecala, da bi jo lahko kupila. No, potem sva ugotovila, da je to Kosovelova domačija in se sklepčno strinjala, da bi potrebovala oskrbnika in da bi to lahko bila midva.;)

Šalo na stran, nabrala sva kar nekaj divjih rastlin za v najin lonec:

– krišino (Parietaria),
– navadno česnovko,
– poganjke hmelja, bljušča in špargljev
– meto (mislim, da je njivska – čaj sva takoj zvečer preizkusila in je prijetno okusen)
– gorsko rumenko
– poletni luk in še eno drugo vrsto luka (mlade poganjke),
– socvetja navadnega oreha
– socvetja trpotca,
– pravo koprivo
– socvetja neke okusne križnice za okras in dodatek solati (morda gre za nek mošnjak, ampak nisva imela časa določati).

Nujno moram poročati, da sem bila zelo zadovoljna ob spoznanju, da utrganemu hmelju zrastejo stranski poganjki in da s trganjem ne onemogočiš rasti rastline. Jupi! Torej bom veselo trgala hmelj še naprej. Očitno ga v Tomaju domačini nabirajo, sej je bilo kar nekaj vršičkov potrganih. Že vedo, kaj je dobro!:)

Za ta teden smo torej preskrbljeni.:)

priporoči in deli s prijatelji...